Toča in fotonapetostne elektrarne: tehnologija modulov kot ključ do manjše škode in nižjih premij

Čeprav toča predstavlja le manjši delež vseh škodnih zahtevkov v fotonapetostni industriji, je njen finančni vpliv izjemen. Študije iz tujine kažejo, da so zahtevki, povezani s točo, predstavljali zgolj okoli 1 % vseh prijav, a hkrati povzročili več kot 50 % vseh zavarovalniških izplačil. Slovenski trg pri tem ni izjema. Kljub manjši razširjenosti večjih projektov intenzivnost lokalnih neurij in pogostost toče predstavljata resno tveganje, zlasti za strešne in fiksno nameščene sončne elektrarne.

Niso vsi moduli enaki. Razlike v steklu pomenijo razlike v odpornosti.

Eden ključnih dejavnikov, ki vpliva na odpornost sončnih modulov proti toči, je izbira tipa stekla. Mnogi sodobni moduli uporabljajo steklo debeline 2 mm, ki je običajno toplotno utrjeno (ang. heat-strengthened), medtem ko so v preteklosti proizvajalci pogosto uporabljali 3,2 mm popolnoma kaljeno steklo (ang. fully tempered), ki je kar dvakrat bolj odporno na udarce toče. Razlog je izključno v nižanju proizvodnih stroškov in strpškov transporta.

Pri t. i. glass-glass modulih (steklo na obeh straneh) je steklo pogosto še tanjše, saj bi bil sicer modul precej težak. To dodatno zmanjša odpornost na mehanske obremenitve. Vendar je pomembno razumeti, da niso vsi moduli enaki. Razlike v strukturi okvirjev, debelini stekla in proizvodnih procesih lahko močno vplivajo na končno vzdržljivost.

Manjša izpostavljenost pomeni večjo varnost.

Čeprav se v nekaterih državah (npr. ZDA) ob neurjih uporabljajo sledilni sistemi za obračanje modulov v “varno” pozicijo, to na slovenskem trgu ni aktualno. Vseeno pa velja, da so moduli pod večjim naklonom, kot jih običajno nameščamo na strehe, manj izpostavljeni navpičnim udarcem toče. Manjša površina za zadetek pomeni nižjo verjetnost poškodb.

Zavarovalniški pristop se spreminja in ga je mogoče izboljšati tudi pri nas.

V zadnjih letih se je med zavarovalnicami v tujini okrepilo zavedanje, da je tehnologija modulov pomemben dejavnik tveganja. Namesto pavšalnega določanja premij, temelječega zgolj na lokaciji ali preteklih dogodkih, se čedalje pogosteje upoštevajo dejanske tehnične značilnosti projektov, kot so vrsta modulov, tip stekla, montažni sistem, nadzorni mehanizmi ipd.

To pomeni, da bi lahko tudi v Sloveniji zavarovalniške premije občutno znižali, če bi zavarovalnice ločeno obravnavale elektrarne z bolj odpornimi, preverjenimi in kakovostnimi moduli. Debelina stekla in občutljivost steklo-steklo izvedb so pri tem ključni.

Zabeleženi so številni primeri, ko je bila ena elektrarna v neurju močno poškodovana, sosednje pa skoraj nedotaknjene, prav zaradi razlik v uporabljenih tehnologijah in zaščitnih ukrepih.

Sklep: premišljena izbira modulov pomeni manj tveganja in nižje stroške.

Toča bo tudi v prihodnje sestavni del vremenskega tveganja. A tehnologija nam danes omogoča, da to tveganje znatno zmanjšamo. Investitorji in izvajalci bi morali že pri načrtovanju zahtevati dokazljivo mehansko odpornost, proizvajalci pa transparentno komunicirati lastnosti svojih modulov, predvsem tip in debelino stekla, način kaljenja in ustrezne certifikate.

Tudi zavarovalnice bi morale znotraj svojih modelov ocenjevanja tveganj aktivno razlikovati med tehnologijami ter s tem nagraditi projekte z višjo stopnjo varnosti.

Namesto pavšalnega pogleda na »vse module enako« naj postane standard:

boljši modul = nižja premija.

Kaj uporablja BISOL®?

BISOL pri vseh svojih modulih uporablja izključno 3,2 mm popolnoma kaljeno sprednje steklo, ki zagotavlja najvišjo mehansko odpornost, tudi ob ekstremnih vremenskih pojavih, kot je toča.

Namesto zadnjega stekla BISOL uporablja preverjeno in trpežno polimerno zadnjo folijo (backsheet), ki je, zaradi arhitekturnih in estetskih zahtev, na voljo v črni, beli ali prosojni barvi, kar omogoča optimalno vizualno prilagoditev vsakemu projektu.