| KAJ POMENI BESEDA FOTOVOLTAIKA? Beseda fotovoltaika izvira iz grške besede "phos", ki pomeni svetlobo, in besede " volt".
Fotovoltaika je veda, ki preučuje pretvorbo energije svetlobe, natančneje energije fotonov v električno energijo. Pod pojmom fotovoltaična pretvorba razumemo direktno pretvarjanje svetlobne energije sončnega sevanja v električno energijo. Velja za najbolj sprejemljiv obnovljiv vir, ki ga odlikujejo modularnost, razpršenost, robustnost, neslišnost delovanja, ekološkost in cenovna konkurenčnost. Cilj Evrope je do leta 2020 zagotoviti 12 % električne energije iz Sonca v celotnem naboru električne energije. Sončevo obsevanje Zemlje za 8.000-krat presega potrebe človeštva po vsej primarni energiji. Drugače povedano, vsako uro Sonce na Zemljo pošlje toliko energije, kot jo človeštvo porabi v enem letu.
|
 |
ZAKAJ FOTOVOLTAIKA?
Sonce predstavlja za človeka najbolj obetaven in neomejen način izrabe obnovljivih virov. Sončne fotonapetostne elektrarne zaradi številnih lastnosti, kot so obnovljivost energetskega vira, potencial uporabe, ekološka sprejemljivost, dostopnost, zanesljivost, tip uporabljene tehnologije, razpršenost, estetskost, modularnost, robustnost, nezahtevnost vzdrževanja, enostaven način obratovanja in cenovna konkurenčnost, ustrezajo kriterijem najsodobnejšega elektroenergetskega vira.
Človeštvo se v prvi polovici 21. stoletja naglo približuje zatonu obdobja fosilnih goriv in prevlade nafte. Cena nafte na svetovnem tržišču, z izjemo obdobja recesije, hitro narašča, upadanje njenih količin pa lahko pričakujemo že v naslednjih nekaj letih. Istočasno se zaradi izgorevanja fosilnih goriv dramatično povečujejo izpusti ogljikovega dioksida in narašča temperatura ozračja, kar povzroča spremembo kemijske sestave planeta in globalnega podnebja ter prinaša usodne posledice za prihodnost človeške civilizacije. Svet potrebuje novo, močno ekonomsko spodbudo, ki bo omejitve spremenila v nove ekonomske priložnosti. Ti cilji se uresničujejo prav sedaj, ko različne industrije po vsem svetu že gradijo osnovne temelje za tretjo industrijsko revolucijo.
Rešitev za Evropo in preostali svet leži v nepremagljivi kombinaciji socialne in nove ekonomske vizije. Tretja industrijska revolucija zagotavlja okvir za rojstvo novega socialnega sveta v prvi polovici 21. stoletja. Podobno kot so razpršene informacijske tehnologije in internetne komunikacije revolucionarno vplivale na spremenjen socialni kontekst in ekonomske parametre poslovanja sodobne družbe, bo revolucija na področju razpršene proizvodnje energije iz obnovljivih virov učinkovala na našo civilizacijo.
FOTOVOLTAIKA JE CENOVNO KONKURENČNA ŽE DANES
Analize najuglednejših svetovnih analitičnih hiš kažejo, da bo do leta 2020 fotovoltaika cenovno konkurenčna konvencionalnim energetskim virom na 90 % evropskega trga. In vse to z že obstoječo tehnologijo brez dodatnih novih tehnoloških prebojev. Pri vsakokratni podvojitvi svetovne proizvodnje cena fotonapetostnih modulov upade za 22 %. Že danes je fotovoltaika na nekaterih trgih konkurenčna konvencionalnim virom. V Italiji je ceneje, če gospodinjstvo postavi na streho sončno elektrarno, kot pa, da bi elektriko kupovalo iz omrežja.
Fotovoltaiki se največkrat očitajo visoki proizvodni stroški električne energije, čeprav je sončna elektrarna ena najbolj varnih in donosnih naložb. Odkupna cena električne energije je zagotovljena za petnajst let in na enako obdobje se sončne elektrarne tudi amortizirajo. Vendar pa elektrarne po petnajstih letih ne prenehajo delovati. Zlahka bi jih lahko amortizirali za obdobje štiridesetih ali petdesetih let, tako kot vse ostale tipe elektrarn, kar bi proizvodni strošek električne energije iz sonca bistveno pocenilo. Velja opozoriti na dejstvo, da so številne danes komercialne tehnologije še vedno deležne mnogih podpor. Vzemimo za primer nepovratne spodbude za razvoj dejavnosti uporabe premoga ali jedrske energije, ki segajo od neposrednih državnih poroštev, ugodnih posojil, do drugih najrazličnejših neposrednih in posrednih nepovratnih sredstev. Pri tem je treba upoštevati, da strošek škodljivih vplivov na okolje pri izračunu proizvodnih stroškov električne energije iz konvencionalnih, okolju neprijaznih tehnologij, sploh ni upoštevan.
